NASELJA: BLED-MOSTE

1. ZASIP

V Zasipu (545 m), zasipski, Zasipljani (861 preb.). Razpotegnjeno naselje z gručastim
jedrom leži v Blejskem kotu in je prislonjeno ob južno, z morenami obdano vznožje hriba Homa(834m), ki ga soteska Blejski vintgar loči od planote Mežakle (boršt, 931 m) na severozahodu. Pod vasjo je rečno-ledeniška terasa z rodovitnim poljem, ki se proti vzhodu spusti v 70 m globoko dolino reke Save Dolinke. Tu je most, ki vodi čez Savo proti Bregu. Deli naselja Zasip, Mužje in Piškovica imajo še kmečki videz, v Sebenjah pa je največ novih hiš. Poleg poljedelstva in živinoreje, povezane s poletnim planinskim pašništvom, je pomembno tudi delo na Jesenicah in v Lescah. V bližini sta manjši hidroelektrarni. Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika je iz 18. stoletja v Sebenjah je podružnična cerkvica sv. Katarine. V vasi je bogato arheološko najdišče iz rimske in staroslovanske dobe. Kraj se prvič omenja že med letoma 1075 in 1090.

Slika 1: Zasip

2. VRBA

V/na vrbi (425 m), vrbski, Vrbčani (121 preb.). Razloženo naselje v severnem,
gričevnatem delu Ljubljanske kotline leži med dolinama potokov Dobrnice in Vrbnice, severno od vzpetine Gradišča (542 m), pod katero je zaselek Cirkovice. Vinogradov je malo. Glavni kmetijski panogi sta živinoreja in sadjarstvo. Cerkev sv. Miklavža v Cirkovicah iz 14. stoletja je bila večkrat prezidana.

Slika 2: Vrba

3.ŽIROVNICA

V Žirovnici (557 m), žirovniški, Žirovničani (595 preb.). Gručasto naselje v Deželi leži
delno na rečno-ledeniškem produ najsevernejšega dela Ljubljanske kotline, ki tu prehaja v ozko Zgornjesavsko dolino, delno pa na pobočnem grušču skrajnih zahodnih odrastkov grebena Peči (Mali Vrh, 863 m), ki ga na severu dolina Potoka Završnice loči od Stola (2236 m). Kraj se prvič omenja že leta 1253. Skozi danes večinoma urbanizirano naselje tečeta železnica in cesta Ljubljana-Jesenice, od katere se tu odcepi stranska cesta, ki vodi proti Begunjam na Gorenjskem. Vasi ob njej so bile priseljevanje in so že skoraj sklenjene (skupno ime Kašarija). Večina prebivalcev je zaposlena na bližnjih Jesenicah in v radovljiški kotlini. Tu se je rodil klasični filolog Matija Čop (1797 – 1835).

Slika 3: Žirovnica

4.MOSTE

V Mostah (551), moščanski, Moščani (519 preb.) Gručasto naselje leži na prehodu
Ljubljanske kotline v ozko Zgornjesavsko dolino, tam, kjer se v reko Savo Dolinko izliv v potok Završnica, ki priteče izpod Karavank (Vrtača, 2181 m, Stol, 2236 m) in je v istoimenski ozki dolini zajezen za manjšo hidroelektrarno. Skozi naselje vodita gorenjska železnica in cesta Ljubljana-Jesenice, na katero se tu priključi pod Pečmi (Mali vrh, 863 m) speljana cesta iz Begunj na Gorenjskem. Naselja, ki ležijo ob njej (Kašarija), se vse bolj zrašča. Južno od kraja je speljana avtocesta Vrba-Hrušica. Prebivalci so večinoma zaposleni na Jesenicah in Lescah. V kraju so razvite proizvodna, obrt in storitvene dejavnosti. Na Savi Dolinki je pri Kavčkah zajezitveno jezero za hidroelektrarno Moste. Na pobočju pod skalnatim osamelcem Ajdno (1064), kjer so arheološka najdišča iz rimske in staroslovanske dobe, je vodni zbiralnik. Kraj se prvič omenja med letoma 1154 in 1156 z imenom Visoki Most. Moste so izhodišče za planinske vzpone na Stol in Zelenico. Valvasorjeva koča (1171) je od tu po gozdni cesti dostopna z avtomobilom. Na pobočjih Stola imajo planinske pašnike prebivalci vasi pod Pečmi. Tu so še konec 19. stoletja kopali železovo rudo. V bližin je jamski grad Turška jama. Sredi vasi stoji romarska-gotska cerkev sv. Martina s freskami iz 15. stoletja.

Slika 4: Moste