1. Po kakšnem terenu gremo, če hodimo 5. etapo Iskrive pešpoti: Jesenice-Mojstrana

1. Po kakšnem terenu gremo, če hodimo 5. etapo Iskrive pešpoti: Jesenice-Mojstrana
Pot poteka po asfaltnih poteh:
1. ulice in lokalne ceste, ki so na Jesenicah;
2. kolesarska steza: Jesenice-Podkorn;
3. ulice in lokalne ceste, ki so v Mojstrani.

1. BLED

1. Iz česa je nastalo mestno naselje v Blejskem kotu?
Mestno naselje v Blejskem kotu je nastale iz manjših vasi, razporejenih okrog tektonsko zasnovane in
ledeniško preoblikovane kotanje Blejskega jezera, ki meri 1,45 km².

2. Na kaj so naslonjeni najstarejši deli?
Najstarejši deli so naslonjeni na osamelce iz triadnih trših karbonatnih kamnin in na morenske nasipe
bližje jezera, novejši deli pa se širijo na kmetijsko zemljišče na plodni prodni terasi (Dindel, Dobe,
Jarše, Gmajna), na morenske griče, ki si v lokih sledijo proti vzhodu, in tudi na jezerske usedline.

3. Kaj zapolnjuje Bled in okolico iz geografskega vidika?
Naselje zapolnjuje velik del Blejskega kota, razgibane ledeniške pokrajine v skrajnem
severozahodnem delu ljubljanske kotline. Na južni, zahodni in severni strani ga zapirajo z bogatimi
gozdovi porasle visoke planote Jelovica, Pokljuka in Mežakla, na jugu in vzhodu pa ga oklepata
globoko vrezani dolini rek Save Bohinjke in Dolinke.

4. Od kdaj je bila poseljena okolica Blejskega jezera?
Arheološke najdbe pričajo, da je bila okolica Blejskega jezera poseljena od bronaste dobe, gostejša pa
je poselitev šele od časov po prihodu Slovanov.

 5. Kdaj se Bled prvič omenja?
Bled se prvič omenja leta 1004; tako se imenuje grad v darovnici nemškega cesarja Henrika II.

 8. Katere kulturne in naravne turistične znamenitosti so že zgodaj obiskovali romarji in drugi, čeprav
 je Bled obdržal kmečki videz vse do srede 19. stoletja?
Čeprav so cerkev na Blejskem otoku že zgodaj obiskovali številni romarji in so blejski termalni vrelci
(23°C) že v srednjem veku privabljali ljudi na zdravljenje, so obdržale kmečki videz vse do srede 19.
stoletja.

 9. Kdaj se je začel razvijati Blejski turizem?
Ko je Švicar Arnold Rikli leta 1854 na Bledu odprl sončno in zračno zdravilišče in je leta 1870 tu mimo
stekla gorenjska, leta 1906 pa še turska železnica, se je turizem razmahnil in zrasli so številni hoteli,
vile ter penzioni.

 10. Kaj je nastalo s pritekanjem tujega kapitala?
Pritekati je začel tudi tuj kapital in nastale so obrtne delavnice, ki so kasneje prerasle v industrijske
obrate.

 11. Od koga je med svetovnima vojnama Bled postal rezidenca?
Med svetovnima vojnama je postal Bled letna rezidenca jugoslovanskih kraljev Karađorđevićev.

 12. Zakaj se je Bled po letu 1945 stalno širil?
Po letu 1945 se je širil zaradi stalnega priseljevanja.

 12. Katere vrste turizma se je vse razvijal na Bledu?
Razvijal se ni le alpski zdraviliški in letoviški, ampak tudi kongresni, izletniški in zimskošportni turizem.

 13. Ali je danes Bled med najpomembnejšimi slovenskimi turističnimi kraji?
Danes je Bled med najpomembnejšimi slovenskimi turističnimi kraji.

 14. Kateri turistični, športni in kulturni objektu so na Bledu?
Tu in v okolici je nadpovprečno veliko turističnih, športnih in kulturnih objektov, na primer smučišča
na Straži (642 m) in bližnjem Zatrniku (870-1265 m) (že dolgo časa je zaprt, vendar ga določeni
podjetniki skušajo ponovno zagnati), igrišče za golf, hipodrom in alpski letalski center v bližnjih
Lescah, pokrito drsališče, regatni center, kamp, uprava in informacijska točka Triglavskega narodnega
parka, igralnica, festivalna dvorana, ter podjetij, ki se ukvarjajo s trgovino, gostinstvom, turizmom, storitvami in obrtjo.

 15. Katere so vzporedne gospodarske panoge na Bledu?
Vzporedne gospodarske panoge so gozdarstvo (uprava Gozdnega gospodarstva Bled), lesna (LIP) in
tekstilna industrija (Tovarna čipk in vezenin, ki je šlo v stečaj leta 2004) ter gradbeništvo, prebivalci pa
so zaposleni tudi v drugih krajih v Radovljiški kotlini in na Jesenicah.

 16. Kakšno središče vse je Bled?
Bled je pomembno športno (hokejski in veslaški klub), v zadnjem času pa tudi izobraževalno (Grimšče)
 in zdravstveno središče (Diagnostični center).

 17. Katere so značilnosti Blejskega jezera?
Ena odglavnih privlačnosti Bleda je 2120 m dolgo, do 1080 m široko in do 31 m globoko Blejsko
jezero, ki se segreje do 24°C. Pred leti so se odločili za ekološko zdravljenje jezera z natego. To je
dokaj uspešno. Pozimi jezero navadno zamrzne, kopalna sezono pa traja od junija do septembra.
Jezero je znano po vsakoletnih mednarodnih, večkrat tudi svetovnih veslaških prvenstvih.

 18. Katera kulturna turistična znamenitost je na Blejskem otoku?
Na Blejskem otoku je od romanskega obdobja večkrat prezidana, danes baročna romarska cerkev
Marijinega vnebovzetja s spremljajočimi objekti in muzejem.

 19. Katere kulturne turistične znamenitosti so še na Bledu?
Tu so še novogotska župnijska cerkev sv. Martina iz leta 1905, podružnična cerkev sv. Andreja na
Rečici iz 17. stoletja in graščina Grimšče s parkom.  

20. Kaj predstavlja zanimivost Bleda?

Zanimivost Bleda so tradicionalna prevozna sredstva kočije in posebni čolni pletnje ali plitvice.
Fijakarji in pletnjarji so vse do danes ohranili posebne služnostne pravice.

 21. Kdo ima na Bledu spominsko sobo?
Na Bledu je spominska soba tu rojenega svetovno znanega matematika in prvega rektorja slovenske
univerze Josipa Plemlja (1873-1967).

 22. Kateri literati, kiparji, slikarji … so se še rodili na Bledu?
Tu so se rodili tudi jezikoslovec Blaž Kumerdej (1738-1805), pesnica Vida Jeraj (1875-1931), pisatelj
Peter Božič (1931), pisatelj in kipar Tone Svetina (1925), kiparka Karla Bulovec (1895-1957) in slikarka
Melita Vovk (1928).

 6. Komu so bili podložni blejci 8 stoletij, potem ko ni bil več lastnik cesar Henrik II.?
Sledilo je osemstoletno podložništvo briksenskim škofom.

7. Katere vasi so prerasle v današnje enotno naselje in kdaj so nastale?
Vasi, ki so prerasle v današnje enoto naselje (Grad, Mlino, Rečica, Zagorice in Zeledel, so nastale v
zgodnjem srednjem veku.